Pri Rokovih so trte del našega vsakdanjega življenja že od kar pomnim. Že od malih nog sem hodil z očetom v brajdo, od začetka bolj za zabavo in igro med trtami kot pa prava koristna pomoč. Vseeno se je spomin sedenja v travi in brcanja po rodni briški zemlji v meni ohranil kot lep in zabaven čas preživet v naravi. Malo starejši sem že začel pomagati v vinogradu, takoj ko smo skupaj z okoliškimi prijatelji usvojili vožnjo s traktorji. Ob pripravah na trgatev se spominjam hladnih avgustovskih juter, ko je bila po tleh še rosa, do enajstih dopoldan pa se je tako ogrelo in pekoče sonce je klicalo po zaščitnem slamniku. Leta so tekla in znašel sem se v pisarnah s klimo, na celodnevnih sestankih s kopico ljudi, kjer smo ure in ure iskali dogovore. V spomin pa se mi je vedno vračala vedrina enostavnih in brezskrbnih dni dela v vinogradih. Skozi leta in preizkušnje postaja človek bolj in bolj trden, vendar nekje v sebi nenehno išče pravo pot. Nekega dne mi je bilo dovolj klime in sestankov, odločil sem se vrniti med rodne briške trte. Enkrat je potrebno sprejeti odločitev, zato sem se sedaj vrnil nazaj v naravo kjer skušam po najboljših močeh prenesti nekaj veselja in sonca iz naših vinogradov na vašo mizo v obliki vina Alisa. Vina so ustvarjena za uživanje ob vsaki priložnosti, najbolje v dobri družbi. Naj vas vsak požirek spominja na s soncem obsijane griče.